Začenjamo z novo rubriko »Prostovoljstvo na Barki«, v okviru katere se bomo družili in pripravljali kratke intervjuje s prostovoljci, o njihovem bivanju in preživljanju časa na Barki. Prvi intervju s prostovoljko Teodoro so pripravili v organizaciji Leaders for Activism, Education and Development – Skopje (LEAD), ki je poskrbela za pripravo prostovoljcev pred prihodom v Slovenijo.
Iz Slovenije z ljubeznijo: izkušnja prostovoljke v času epidemije Covid-19
Spoznajte Teo, mlado dekle, ki se je odločilo postati prostovoljka in pomagati ljudem z motnjo v duševnem razvoju. V začetku leta 2021 se je v okviru programa Evropske Solidarnostne Enote kot prostovoljka vključila v Društvo Barka.
Stanuješ v majhnem kraju blizu Ljubljane, kako si se vključila?
V Slovenijo sem prišla 5. februarja. Imela sem veliko srečo, saj je bil za prostovoljstvo izbran tudi moj dolgoletni prijatelj Ammar.
Še nikoli prej nisem slišala za Zbilje, za ta čudovit kraj z jezerom, na katerem plavajo labodi. Je le 16 km oddaljen od Ljubljane in 2 km od Medvod. Kraj nima veliko prebivalcev in takoj, ko sem prišla, sem začutila, da v njem vlada mirno vzdušje. Gneča v Skopju je popolno nasprotje tega, kar občutim tukaj in priznati moram, da mi zelo ustreza. Zbilje in Zbiljsko jezero – očarljivost in ljubezen na prvi pogled.
Spoznavanje ljudi, ki delajo na Barki je bilo prijetno in ob dobrodošlici, ki sem jo prejela, sem se takoj počutila kot doma. Do 15. Februarja sem morala, zaradi epidemije, preventivno ostati v karanteni.
Kakšna dela opravljaš kot prostovoljka?
Prvi delovni dan se je zame začel zelo spontano in mirno. Vsi ljudje so mi dajali zelo topel občutek – od oseb v Sončni in Mavrični hiši, pa do oseb, ki delajo v delavnicah Barke. Barka poseduje tri objekte v Zbiljah – v dveh hišah sprejete osebe živijo, tretja pa so delavnice, varstveno delovni center, kjer se učimo novih spretnosti z lesom, papirjem, tkanjem, risanjem, itd. Z Ammarjem sva svoj čas razdelila med aktivnosti, povezane z umetnostjo in vrtnarjenjem. On ponavadi ustvarja z eno od sprejetih oseb vsaj dvakrat tedensko, jaz pa v tem času sodelujem z eno od oseb pri urejanju skupnostnega vrta.
Naučila sem se, da zna Irena šivati čudovite rože in drevesa, Bogo pa zelo rad riše in slika in je pri tem tudi zelo uspešen. Metod zna zlagati domine na način, na katerega ne bom jaz nikoli znala. Kristina riše prelepe modre vrtnice, Tomaž pa zna skrbno izbrati najbolj vesele barve in jih povezati v čudovito umetnino. Marjanca ima zelo spretne prste, s katerimi zna, poleg nabiranja zelišč in rož, tudi odlično šivati. Stane je neverjeten mojster in tesar, Slavko zna vrezati v les najrazličnejše oblike, itd.
Kaj si se do zdaj kot prostovoljka naučila?
Tukaj sem vedno znova opomnjena kako čudovito je življenje. Z Ammarjem se učiva novih stvari in s tem na nek način odraščava, spremljava svoj napredek, se soočava sama s seboj ter gradiva na sebi in s tem postajava boljši osebi. V skupnost sprejete osebe, s katerimi delava, imajo motnjo v duševnem razvoju, a zaradi tega nimajo kot ljudje nič manjše vrednosti – so nadarjeni, ustvarjalni in imajo vsak svoje unikatne darove.
Učijo naju kako imeti rad, ceniti en drugega in kako lahko iskren nasmeh nekomu polepša dan. Vedno znova naju spominjajo, da moramo biti vsi skupaj hvaležni za svoja življenja.
Biti del Barke in imeti priložnost občutiti vzdušje v katerem smo vsi skupaj eno me naredi bolj ČLOVEŠKO.