Na šentjanževo – 23. junija na skupnostnem vrtu vsako leto obujamo staro tradicijo kurjenja kresov, skupaj z Društvom Sorško Polje.
Kresna noč spada med ognjene praznike, ko so naši poganski predniki častili Kresnika, ognjenega polboga, ki je oborožen s strelo, kladivom, kijem, sekiro ali mečem potoval v zlati kočiji ter varoval ljudi in delal dobra dela. Kresne šege in navade , ki so povezane z ognjem, izhajajo iz magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo.
Na naši Kresni noči smo se zbrali Barkači s prijatelji in sorodniki ter člani Društva Sorško Polje. Ob druženju in okusnem golažu smo počakali, da se je stemnilo. Potem sta Barkač Slavko in prostovoljec James prižgala ogenj. Sledil je pozdrav Matjaža Jerale in Blaža Brešana ter nekaj besed o tradiciji kurjenja kresov. Večer so popestrili nastopi dveh harmonikarjev in kitaristke in pevke Janje Martinjak.